Omemba: Marta Paulin Schmidt

»Gojila sem, kot vsak mlad človek, svoje sanje o lepoti in polnosti doživetij. Čutila sem jih z vsem telesom. Kaj je bilo bolj naravnega kot to, da sem jih že zgodaj skušala izpovedati s plesom, z lepoto gibanja? Da, v plesu sem videla najbolj naravno pot, da bi izpovedala tisto, kar se je nabiralo v meni. Gnala me je želja po prostosti in sproščenosti, ki sem ju v svojem življenju venomer pogrešala.«

»To, da jo je pisala hči Marte Paulin Schmidt, ji daje poseben ton.«

»Tedaj – in verjetno vse do konca življenja – vrh njene samoizpolnitve.«